Koža moje tete je bila kakor zvezdno nebo posejano s drobnimi zvezdicami. Imela je polno majhnih znamenj, ki so krasila njeno kožo.

Bila je celo nekako ponosna na njih, vedno je govorila, da so to njeni naravni okraski. Vse dokler ni pri zdravniku zvedela nekaj, kar ji je za vedno spremenilo življenje. Bilo je soparno avgustovsko jutro, ko se je teta odpravila na preventivni pregled k dermatologu. Tako, za vsak slučaj, je rekla, ko je zapirala vhodna vrata stanovanja. Ko je stopila v ordinacijo jo je pozdravil prijazen zdravnik in jo povabil naj sede. S posebnim aparatom je pričel pregledovati njena številna znamenja na njenem telesu. Medtem, ko je teta klepetala in pripovedovala anekdote iz svoje mladosti, je opazila, da je zdravnik obmolknil. Njegov obraz je postal resen, ko se je ustavil na enem izmed znamenj na njenem levem ramenu. Opazil je neenakomerne robove in spremenjeno barvo. Predlagal je odstranjevanje znamenj in analizo odstranjenih. Teta je začutila kako jo je srh spreletel po telesu, pa se je vseeno nasmehnila in bolj tiho zamomljala, da bo itak vse v redu.

Pojasnil ji je, da se nekatera znamenja lahko razvijejo v nevarne kožne spremembe, vključno z melanomom, ki je najnevarnejša oblika kožnega raka. Tistih nekaj besed je spremenilo tetino razmišljanje. Ko je bilo odstranjevanje znamenj končano in so prišli tudi rezultati iz laboratorija, si je pošteno oddahnila. Ni bilo rakavo. Toda zdravnik ji je položil na srcem, da naj odslej redno pregleduje kožo in naj ne odlaša s pregledi. Ko j. e tistega dne odšla iz zdravnikove ordinacije, se je ozrla v nebo in pomislila, kako hvaležna je za ta obisk in odstranjevanje znamenj. Odločena je bila, da bo svojo izkušnjo delila z domačimi, predvsem z otroci, da jih spodbudi k skrbi za svoje zdravje. Od takrat naprej je vsakega opozorila, da je bolje preprečiti kot zdraviti.

Postala je tudi ambasadorka ozaveščanja kako pomembno je odstranjevanje znamenj.…