Ko sem pred nekaj leti začela delat v proizvodnem podjetju, nisem imela pojma, kaj sploh pomeni izraz EAM. Prišla sem iz manjšega podjetja, kjer smo vse vodili še ‘na roke’ ali največ v kakšni Excel tabeli. Novo okolje je bilo precej kaotično. Nenehno se je nekaj pokvarilo, serviserji so prihajali skoraj vsak dan, dokumentacije pa je bilo ogromno, ampak nihče ni vedel, kje se sploh nahaja.

Najprej sploh nisem želela preveč posegat v stvari, ki jih nisem dobro poznala. Ampak po parih mesecih sem videla, da stvari ne grejo v pravo smer. Enkrat sem naletela na webinar, kjer so predstavljali ravno to rešitev – EAM sistem. Zdelo se mi je zanimivo, ker sem prepoznala našo situacijo v praktično vseh primerih, ki so jih opisovali. Odločila sem se, da predlog predstavim vodstvu.

Sprva direktor ni bil navdušen, ker je imel občutek, da gre za še en računalniški program, ki ga nihče ne bo uporabljal. Vseeno sem vztrajala in mu pokazala konkretne primere, kako bi to lahko zmanjšalo stroške popravil, vzdrževanja in predvsem, kako bi olajšalo delo zaposlenim. Po daljšem prepričevanju mi je končno dovolil, da naredimo pilotni projekt.

Začetek je bil težaven, ker zaposleni niso bili vajeni vnašanja podatkov v sistem. Ampak že po nekaj tednih se je začela kazati sprememba. Servisi so bili bolje planirani, nič več ni bilo urgentnih popravil, predvsem pa smo začeli razumet, kje so največje težave in koliko nas dejansko stanejo.

Največji uspeh pa je bil, ko mi je sodelavec iz proizvodnje sam prišel povedat, da mu je EAM zelo olajšal delo, saj točno ve, kdaj mora poskrbet za kakšno napravo.

Ko zdaj pogledam nazaj, vidim, da uvedba EAM ni bila samo tehnična rešitev, ampak predvsem sprememba kulture v podjetju. Zaposleni so postali bolj samozavestni, delo je manj stresno in vsi skupaj smo precej bolj učinkoviti. Včasih je treba pač vztrajati, tudi ko se zdi, da vsi dvomijo.